Ustavno pravo

Ustavno pravo kot pravna znanost preučuje predpise, ki jih vsebuje Ustava kot pravni akt z najvišjo veljavo v hierarhiji pravne ureditve večine držav. Pri proučevanju  Ustave ustavno pravo loči med materialnimi in formalnimi lastnostmi države, vendar kljub temu preučuje oboje, brez razlike. Prav tako pa je predmet ustavnega prava ustavna ureditev posamezne državne skupnosti in temeljnih družbenih odnosov iz katerih so se norme razvile in se še uresničujejo. Materijo ustavnega prava lahko razdelimo v štiri skupine in sicer ga lahko delimo na: področje človekovih  pravic in svoboščin, področje organizacije državne oblasti, prvine pravnega sistema ter na odnose med državo in nedržavnimi političnimi subjekti.

Ali ste vedeli? Ustavno pravo ureja odnos med posameznikom in državo, oblastno ravnanje države in medsebojne odnose znotraj državne skupnosti.

Ustavno pravo je tradicionalna pravna panoga in ga prištevamo k javnemu pravu, saj ureja ustroj države, odnos med posameznikom in državo, oblastno ravnanje države in medsebojne odnose znotraj državne skupnosti. Kot pravna panoga je ustavno pravo ena izmed najstarejših panog in preučuje veljavno pravno ureditev. Predstavlja okvir delovanja države, to je tudi razlog, da je Ustava pravni vir, ki je umeščen najvišje na lestvici pravnih aktov. Norme ustavnega prava so posledično vpete v področja vseh ostalih pravnih panog in so vodilne in primarne. Zaradi tovrstnega značaja je potrebno ustavnim normam pripisati najvišjo veljavo in jim podrediti vse ostale norme. Ne glede na to, da je ustavno pravo že po naravi stvari povezano praktično z vsemi pravnimi panogami, je ta vez še posebej vidna pri upravnem pravu. Gre namreč za dve pravni panogi, ki preučujeta državo in njeno organizacijo. Ko govorimo o kazenskem pravu je ta vez šibkejša, vendar še zmeraj znatna. Norme ustavnega prava namreč predstavljajo načela kazenskega materialnega prava in zagotavljajo jamstva v kazenskem postopku.

Tudi civilno pravo se vplivu ustavnega prava ne more izmakniti, saj Ustava vsebuje določbe o temeljnih lastninskih in gospodarskih razmerjih, medtem, ko na področje delovnega prava vpliva predvsem s tem ko ureja temeljne pravice in svoboščine, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Morda je najbolj zanimiv odnos med ustavnim in mednarodnim pravom, ki ima znaten vpliv na Ustavo države. Ustava namreč določa tudi razmerje med ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in zakoni ter drugimi predpisi. Vendar tudi mednarodni akti vplivajo na ustavo. In v zadnjem času se pogosto pojavlja vprašanje ali je Ustava sploh še najvišji pravni akt.