Delovno pravo

Delovno pravo je ena izmed mlajših pravnih panog. Kot o samostojni pravni panogi, o delovnem pravu govorimo komaj  zadnje stoletje. Prvotno so bila vprašanja s področja delovnega prava urejena s pravili civilnega prava. Kmalu se je pokazalo, da takšna ureditev delovnopravnih vprašanj ni ustrezna, saj delavec in delodajalec nista enakopravna. Delodajalec je delavcu nadrejen. Upoštevajoč to dognanje je prišlo do izločitve delovnega prava kot samostojne pravne panoge.

Delovnopravne pogodbe imajo drugačne značilnosti kot  civilnopravne pogodbe. V kolikor bi odprli obligacijski zakonik, bi kmalu ugotovili, da v posebnem delu ne ureja pogodbe o zaposlitvi, kar je posledica tega, da gre za delovnopravno pogodbo. Takšna ureditev je v veljavi pri nas v nekaterih evropskih državah, pa tudi pogodbo o zaposlitvi ureja civilno pravo. Vprašanje torej ali je delovno pravo samostojna pravna panoga ali ne, torej še zdaleč ni rešeno. Po mnenju zagovornikov ločitve med delovnim in civilnim pravom, je potrebno poseben pomen pripisati varstveni funkciji delovnega prava, katere namen je zagotoviti varnost in zdravje delavca pri delu. Prav tako je za razliko od civilnega prava na področju delovnega prava pogodbena svoboda precej okrnjena. Namreč stranki imata pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi veliko manj pogodbene svobode, kakor na primer pri sklepanju prodajne pogodbe, kot tipične obligacijsko pravne pogodbe. Pri določanju medsebojnih pravic in dolžnosti je potrebno strogo upoštevanje zakona in avtonomnih pravnih virov. Kakršnokoli urejanje delovnopravnih razmerij pa mora spremljati misel, da zakon in kolektivna pogodba določata zgolj minimum pravic delavca. 

Predhodnica pogodbe o zaposlitvi je bila pogodba o delu, oziroma nam bolj poznana podjemna pogodba, ki se jo v zadnjem času kar pogosto izkorišča, ravno zaradi same delovnopravne narave pogodbe o zaposlitvi. Za podjemno pogodbo je namreč značilno, da sta stranki enakopravni, kar za delovnopravno razmerje ne velja, saj se upošteva ekonomska moč, ki jo ima delodajalec nad delavcem in je zato v podrejenem položaju. Namen in cilj delovnega prava je zaščititi delavca na delovnem mestu pred nevarnostmi, ki se pojavljajo. V svojih določbah in pravilih je delovno pravo veliko bolj konkretno od civilnega prava katerega namen je splošno urediti obnašanje subjektov na trgu. Kljub vsem razlikam med delovnim in civilnim pravom pa Zakon o delovnih razmerjih še zmeraj predpisuje subsidiarno uporabo pravil civilnega prava.

Ali ste vedeli? Namen in cilj delovnega prava je korist delavca.

Namen in cilj delovnega prava je torej korist delavca. Ta cilj pa se dosega z večimi različnimi instituti, kot so instituti ohranitve pridobljenih pravic, ki pomeni, da je potrebno upoštevati že pridobljene pravice. Nikoli se ne sme delavcu ponuditi manj, kot je že pridobil, njegov status se lahko zgolj izboljša. Ta institut predstavlja veliko oviro za delodajalce, ki si pogosto prizadevajo za zmanjšanje ali odvzem pravic delavcev.