Upravno pravo

Upravno pravo kot pravna panoga spada v okvir javnega prava. Z noramami javnega prava se ureja državna ureditev, položaj države, organizacija države ter javnopravnih institucij. Ureja pa tudi razmerja med posamezniki in nosilci oblasti. Upravno pravo uresničuje državno oblast in ureja ter varuje javne interese. Gre za zaokroženo skupino norm, ki se od ostalih razlikuje toliko, da lahko in mora predstavljati samostojno pravno panogo. 

Ali ste vedeli? Na začetku so upravno in ustavno pravo šteli za državno pravo. Upravno pravo bi naj urejalo predvsem tisti del državnega prava, ki se nanaša na izvršilno vejo oblasti. 

Kot upravno pravo so se štela predvsem pravila s katerimi je država oblastno urejala razmerja z drugimi subjekti, torej v primerih v katerih je delovala ex imperio. To pomeni, v tistih razmerjih v katerih je de facto predstavljala močnejšo stranko. Kljub temu pa je dejstvo, da upravno pravo omejuje državni aparat in ga podreja pravnim pravilom. To pomeni konec samovolje. V nadaljnji stopnji razvoja upravnega prava je država pričela posegati na področje izvajanja javnih služb , nadalje se je upravno pravo širilo še na področje delovanja lokalne samouprave.

Norme, ki urejajo področje lokalne samouprave pravzaprav urejajo opravljanje javnih zadev lokalnega značaja. Zaključimo torej lahko, da upravno pravo obsega področje državne uprave, javnih služb in lokalne samouprave – s skupnim imenom ta področja imenujemo javna uprava. Javna uprava pa je del javnega upravljanja v javnopravnih skupnostih. Javnopravne skupnosti pa predstavljajo državo in samoupravne skupnosti. Namen te skupnosti  je zadovoljevanje javnih potreb na različnih ravneh. Javne potrebe so tiste potrebe, ki so skupne celotni populaciji in zaradi takšnega značaja preraščajo v oblastno funkcijo. Namreč država kot institucija se je izoblikovala zaradi lažjega zadovoljevanja potreb družbe kot celote.

Četudi država izvajanje posamezne dejvanosti z izvajanjem katere se zadovoljujejo javne potrebe, prepusti organizaciji, ki ni del državnega aparata, še zmeraj nosi odgovornost za njihovo izvajanje. Seveda pa se dejavnosti, ki so vključene v javno upravo spreminjajo in se prilagajajo vsakokratnemu razvoju družbe, države in veljave.