Kazensko pravo

S kazenskim pravom je urejeno in omejeno nasilje. Glede na dejstvo, da je nasilje stalni spremljevalec vsake družbe in vsake civilizacije je kazensko pravo ena izmed najstarejših vej prava. Kazensko pravo varuje obstoječe družbene odnose, vrednote in ureditev. Je nujni  gradnik pravnega sistema vsake države, saj omejuje samovoljo vladajočih in varuje človekove pravice in svoboščine ter dostojanstvo.

S kazenskim pravom se zagotavlja varovanje obstoječe družbene ureditve in pravnega reda ter varuje moralne vrednote, ki so splošno razširejene. Kazensko pravo je nekašen minimum morale. Vsi ljudje so lahko bolj ali manj moralni, vendar mora biti vsak vsaj toliko moralen, kolikor predpisujejo pravila kazenskega prava. Ob navedeni fukciji pa kazensko pravo deluje tudi kot varovalo, ki ščiti posmeznika pred samovoljnim in represivnim delovanjem države. Zaradi same narave stvari je namreč posameznik v odnosu do državenga aparata, ki poseduje oblastni privilegij v mnogo šibkejšem položaju.

Ali ste vedeli? Kazensko pravo delimo na materialno in procesno kazensko pravo.

S pravili materialnega kazenskega prava določimo katera izmed človeških dejanj, ravnanj in vedenj definiramo kot kazniva in katera ne. Pravila materialnega kazenskega prava tako opišejo in definirajo znake kaznivih dejanj in določijo kazenske sankcije, ki se lahko izrečejo storilcem teh kaznivih dejanj. Kazensko procesno pravo pa deluje kot nekakšen instrument s katerim se uresničujejo pravila materialnega kazenskega prava.

Kazensko procesno pravo s svojimi pravili pomembno pripomore k varovanju človekovih pravic in svoboščin. Pomemben del kazenskega prava je tudi izvrševanje kazenskih sankcij. Način izvrševanja le teh pa določa kazensko izvršilno pravo. Položaj organov odkrivanja in pregona ter kazenskega pravosodja pa urejajo organizacijske norme kazenskega prava. Organizacijske norme kazenskega prava urejajo organizacijo, materialno in krajveno pristojnosti, pooblastila in številna druga vprašanja.