DANIEL PLANINŠEC
Kako vpliva na vas, ko veste, da klient ni kriv a mora vseeno skozi vse postopke na sodiščih?
Odvetniška pisarna Planinšec – kadar se klientu dogaja krivica in kot odvetnik veš, da ima klient prav ali pa, da klient ni kriv, da nečesa ni storil, je tvoja naloga, da ukreneš vse potrebno, da to na sodišču poskusiš tudi dokazati.
Tukaj seveda nastopijo težave, namreč dodaten pritisk na, v tem primeru zagovornika, ko se mora boriti za klienta in na drugi strani gledati tisto stisko v kateri se je znašel njegov klient – stiska in nuja, da dokaže svojo nedolžnost. Ta, nam odvetnikom dobro znana, stiska nastopi s strani klienta kljub temu da imamo mi v zakonodaji napisano domnevo nedolžnosti, torej vsak dokler ni pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja velja za nedolžnega.
Zadnje čase je kljub domnevi nedolžnosti, s strani medijev vsakodnevna praksa, da posameznika obsodijo, da je sumljiv, osumljen storitve kaznivih dejanj … Kar je seveda za javnost velik problem. Odvetniška pisarna Planinšec vlaga med drugim tudi precej tožb in pa odškodniskih zahtevkov zoper takšnih in drugačnih medijev. Meni osebno pa se zdi, da so odškodnine, ki se določajo iz tega naslova, preprosto prenizke. V tujini so za tožbe, vložene zoper medijem, ki so šli predaleč in širili neresnico ali podobno, previdene dosti višje odškodnine. Tukaj pridemo tudi do situacije, ko je delo naše odvetniške pisarne Planinšec vidno tudi na zunaj. Pogosto se srečujemo s situacijami, ko mediji povzemajo kar druge medije in ne preverijo, če so objavljene informacije resnične ali ne. Sedaj, ko imamo še spletne medije pa je zadeva toliko bolj problematična, ko pride do takšne situacije.
Sam imam celo primer, ko je nek medij za nekoga napisal, da je umoril srbsko pevko, napisal ime in priimek in pa priložil sliko osebe. Klient je povedal da ko je prišel naslednji dan v službo ga je vratar gledal čudno, prav tako vsi ostali sodelavci. Kasneje ga je sodelovec vprašal, kako to da je na prostosti in ga niso aretirali za to, kar je naredil. Takrat se je seznanil s časopisom, ter posledično svojo “medijsko realnostjo”. Takšna zadeva seveda terja kar precejšno odškodnino, ki smo jo tudi uspeli iztožiti. Vendar pa takšna zadeva, kljub “srečnemu koncu”, ni sprejemljiva! Velik pritisk, ne samo za klienta, ampak tudi za njegovo družino in otroke. Te zadeve so posvoje zanimive. In tukaj bi pravica vdiranja v zasebnost morala biti malo bolj varovana, a žal je tako kot je.
Drugi takšni primeri, pa so primeri iz naslova trajnih poškodb. Predvsem mladih, oseb, ki so bile hudo poškodovane v prometni nezgodi in imajo zato trajne posledice. Nemogoče je, da se te, kot odvetnika, takšna zgodba nebi dotaknila. Razgovor s takšno mlado invalidno osebo, ki bo trajno priklenjena na voziček, je še posebej psihično zahteven.
